Kako naj berem Biblijo?

Ce ste Biblijo kdaj odprli na prvi strani in poskusali brati od zacetka, ste verjetno kmalu obticali. To je pogosta izkusnja in ne pomeni, da je z vami kaj narobe — pomeni le, da vam je nihce ni pokazal, kaj ta knjiga sploh je in kje se jo splaca zaceti. Ta stran je prakticno vodilo, ne razprava.

Ne potrebujete verskega ozadja, da to preberete. Namen strani je preprost: kaj brati, v kaksnem vrstnem redu in kateri slovenski prevod je za necerkvenega bralca dejansko uporaben.

Najprej nekaj izrazov

Za bralce brez cerkvenega ozadja:

• Biblija je zbirka judovskih in krscanskih svetih besedil. Ima dva dela: Staro zavezo (starejso, tudi judovske spise) in Novo zavezo (spise iz prvega stoletja o Jezusu in njegovih sledilcih).
• Evangeliji so stiri kratki zivljenjepisi Jezusovega zivljenja — Matej, Marko, Luka in Janez — ki so jih njegovi sledilci napisali v desetletjih po njegovi smrti.
• Jezus iz Nazareta je bil judovski ucitelj, ki je zivel v prvem stoletju v rimsko zasedeni provinci Judeji. Krscanstvo trdi, da je bil tudi Bog v cloveski podobi.
• Psalmi so dolga zbirka 150 pesmi in molitev v Stari zavezi.

Kratek, iskren odgovor

Biblije ni treba brati od zacetka do konca in ni je pametno tako zaceti. Ni ena sama knjiga, ampak zbirka razlicnih besedil, napisanih v razponu stoletij. Najbolj smiseln vhod za necerkvenega bralca je eden od stirih zivljenjepisov Jezusa — ne prvi list zbirke.

Ne zacnite pri zacetku

Prva stran Biblije ni prava odskocna deska. Zacetni deli vsebujejo star zakonik, rodovnike in zgodovino nekega ljudstva, kar brez konteksta hitro ustavi bralca. Krscanska tradicija sicer te dele bere kot pomembne, a ne kot vstopno tocko. Bolj smiselno je zaceti tam, kjer je oseba, okrog katere se vse suce.

Zacnite z enim od zivljenjepisov Jezusa

Med stirimi zivljenjepisi je Marko najkrajsi in najhitrejsi — prebere se v priblizno devetdesetih minutah in gre naravnost k dogodkom. Janez je podobno dolg, a bolj razmisljujoc in oseben. Za prvo branje je dobra izbira eden od teh dveh. Berite ga kot pripoved: kdo je ta oseba, kako ravna z ljudmi, s cim je jezen, ob cem se ustavi.

Ko preberete enega od zivljenjepisov, je smiselno nadaljevati z drugim, nato pa morda s pismom, ki ga je zgodnji krscanski voditelj Pavel napisal skupnosti v Rimu — to je bolj strnjena razlaga tega, kaj naj bi vse skupaj pomenilo. Iz Stare zaveze so Psalmi — zbirka pesmi in molitev — pogosto najbolj dostopen zacetek, ker so odkriti in cloveski.

Kateri prevod

Prevod je pomemben bolj, kot se zdi. Za necerkvenega bralca sta v slovenscini najbolj dostopna Slovenski standardni prevod in Jubilejni prevod — oba sodobna, oba na voljo v knjigarnah in prosto na spletu. Starejsi, arhaicni prevodi zvenijo slovesno, a bralca brez ozadja pogosto bolj oddaljijo kot pribliza.

Kako brati, da kaj ostane

Nekaj prakticnih navad, ki jih krscanska tradicija priporoca: berite malo in redno, ne veliko naenkrat; ustavite se ob mestu, ki vas nagovori, in premislite, zakaj; ne skrbite, ce cesa ne razumete — tudi bralci z dolgim ozadjem tega ne razumejo vsega. Eno od besedil Nove zaveze samo pravi, da je namen branja koncno ravnanje, ne le vednost — da clovek slisano preizkusi v zivljenju, ne da le nabira podatke.

Kaj pa zdaj

Ce med branjem naletite na kaj, kar vas ustavi, in bi radi to z nekom pretehtali, se lahko pogovorite. Nas klepet je brezplacen, zaseben in v vasem jeziku. Vi zacnete; koncate, kadar hocete.

Od kod to izhaja v Bibliji

• 2. Timoteju 3,16-17 — cemu je po krscanski razlagi besedilo namenjeno
• Psalm 1,1-3 — podoba branja kot necesa, kar pocasi hrani
• Luka 24,27 — Jezus kot kljuc, skozi katerega tradicija bere ostalo
• Janez 5,39 — svarilo pred branjem, ki obstane pri crki
• Matej 7,24-27 — slisano, ki se preizkusi v ravnanju
• Hebrejcem 4,12 — besedilo, opisano kot zivo, ne mrtvo