Zakaj je moral Jezus umreti?

Za marsikoga je to najbolj tuja tocka krscanstva. Ce je Bog dober in mogocen, cemu je potreben usmrceni clovek? Zakaj ne bi preprosto odpustil? In kaksen Bog sploh zahteva smrt? Ce vas ustavlja karkoli od tega, ste na pravi strani. Ta stran skusa povedati, kaj krscanstvo dejansko trdi — brez suhe pravne razlage in brez olepsevanja.

Ne potrebujete verskega ozadja, da to preberete. Stran postavi na mizo, kaj krscanska tradicija trdi o Jezusovi smrti — in vi presodite sami.

Najprej nekaj izrazov

Za bralce brez cerkvenega ozadja:

• Jezus iz Nazareta je bil judovski ucitelj, ki je zivel v prvem stoletju v rimsko zasedeni provinci Judeji. Krscanstvo trdi, da je bil tudi Bog v cloveski podobi. Okoli leta 30 nasega stetja ga je rimska oblast usmrtila z nacinom usmrtitve, imenovanim krizanje.
• Kriz je krscanska oznaka za to usmrtitev — javno rimsko usmrtitev Jezusa okoli leta 30 nasega stetja.
• Greh, v krscanskem pisanju, je sirse stanje neusklajenosti s tem, kaksne naj bi stvari bile — in konkretna dejanja, ki iz tega izhajajo.
• Sprava je beseda za to, kako se med clovekom in Bogom znova vzpostavi odnos; slovenska beseda znova skupaj je blizu njenemu pomenu.

Kratek, iskren odgovor

Krscanstvo ne trdi, da je jezni Bog potreboval zrtev, da bi se pomiril. Trdi nekaj drugega in nenavadnega: da je Bog v Jezusu sam stopil na mesto ljudi in prevzel posledico njihovega razdora, namesto da bi jo prepustil njim. Kriz po tej razlagi ni Bog, ki nekoga kaznuje namesto sebe, ampak Bog, ki sam vzame nase.

Zakaj ni bilo dovolj le odpustiti

Ugovor je razumljiv: cemu ne bi Bog preprosto odpustil, brez vsega tega? Krscanska tradicija odgovarja, da resnicna krivica ni nekaj, kar bi lahko izginilo z zamahom, ne da bi kdo nosil njeno tezo. Ce nekomu prizadenete resnicno skodo, obstajata le dve moznosti: skodo nosi on ali jo nosite vi. Odpuscanje ni to, da skoda izpuhti, ampak da jo nekdo prevzame nase, namesto da bi terjal placilo. Krscanska trditev je, da je Bog izbral prav to — da je tezo prevzel sam.

Ni Bog proti Jezusu, ampak Bog v Jezusu

Najpogostejsi nesporazum je predstava jeznega Boga, ki kaznuje nedolznega tretjega. Krscanska tradicija to zavraca, ker trdi, da je Jezus sam Bog v cloveski podobi. Torej ni Bog, ki najde koga drugega, da placa; je Bog, ki sam vstopi in placa. Eden zgodnjih piscev — Pavel — je zapisal, da je Bog svojo ljubezen pokazal prav v tem, da je Jezus umrl za ljudi, "ko smo bili se gresni." Dejanje po tej razlagi ni izraz jeze, ampak ljubezni.

Po enem od evangelijskih zapisov je Jezus svojo smrt sam opisal ne kot nekaj, kar se mu zgodi proti volji, ampak kot nekaj, kar da — rekel je, da je prisel, da bi dal "svoje zivljenje v odkupnino za mnoge." In drugod, da ni vecje ljubezni, kot da nekdo "da svoje zivljenje za svoje prijatelje."

Stara napoved iste podobe

Zanimivo je, da nekaj stoletij starejse hebrejsko besedilo opise osebo, ki nosi bremena drugih: "nase bolezni je nosil... zaradi nasih prestopkov je bil ranjen." Krscanska tradicija to bere kot vnaprejsnjo sliko tega, kar se je po njenem zgodilo na krizu — nekdo, ki na sebe vzame, kar bi drugace nosili drugi.

Zakaj to sploh ostaja pomembno

Tudi ce vsega tega ne sprejmete, je vredno videti, kaj trditev pravi o Bogu. Ne opisuje oddaljene sile, ki od ljudi nekaj terja, ampak Boga, ki je pripravljen sam nositi najvec. To je nenavadna podoba bozanstva — ne taksna, ki vlada iz varne razdalje, ampak taksna, ki stopi v najhujse. Ali je to res, je loceno vprasanje; a to je tisto, kar se trdi.

Kaj pa zdaj

Ce vas to vprasanje zadeva bolj osebno kot le razumsko, se lahko pogovorite. Nas klepet je brezplacen, zaseben in v vasem jeziku. Vi zacnete; koncate, kadar hocete.

Od kod to izhaja v Bibliji

• Marko 10,45 — Jezus svojo smrt opise kot "odkupnino za mnoge"
• Rimljanom 5,8 — smrt kot izraz ljubezni, ne jeze
• Izaija 53,4-6 — starejsa podoba nekoga, ki nosi bremena drugih
• 2. Korincanom 5,21 — zamenjava mesta med Jezusom in ljudmi
• 1. Petrovo 2,24 — Jezus, ki "je nesel nase grehe"
• Janez 15,13 — ni vecje ljubezni, kot da nekdo da zivljenje za prijatelje