Zakaj sem tukaj?

To vprasanje ima dve razlicni tezi. Vcasih je akademsko — mirno cudenje ob tem, cemu karkoli obstaja. Pogosteje pa ni. Pogosteje ga clovek vtipka sredi praznega obdobja, ko je zunanje morda urejeno — sluzba, obveznosti, dnevi, ki tecejo —, znotraj pa ostaja obcutek, da vse to ne vodi nikamor. Ce ste tu iz te druge teze, ta stran poskusa odgovoriti temu, ne le abstraktnemu vprasanju.

Ne potrebujete verskega ozadja, da to preberete. Stran postavi na mizo, kaj krscanstvo dejansko trdi o tem, cemu je clovek tukaj — in vi presodite sami.

Najprej nekaj izrazov

Za bralce brez cerkvenega ozadja:

• Jezus iz Nazareta je bil judovski ucitelj, ki je zivel v prvem stoletju v rimsko zasedeni provinci Judeji. Krscanstvo trdi, da je bil tudi Bog v cloveski podobi.
• Pavel je bil zgodnji krscanski voditelj, ki je pisal sredi prvega stoletja.
• Biblija je zbirka judovskih in krscanskih svetih besedil; njen prvi del je Stara zaveza, drugi Nova zaveza.

Kratek, iskren odgovor

Krscanstvo na to vprasanje ne odgovarja z nalogo, ki bi jo bilo treba izpolniti, ampak z odnosom. Njegova trditev je, da clovek ni nakljucni stranski produkt, ampak ustvarjen namerno in za nekaj — na kratko: da bi bil poznan in bi ljubil, tako Boga kot druge ljudi. Smisel je po tej razlagi nekaj, cemur clovek pripada, ne nekaj, kar mora sam proizvesti.

Praznina ni dokaz, da smisla ni

Vredno je z necim zaceti: obcutek praznine sam po sebi ni znamenje, da je vprasanje neumno ali da odgovora ni. Strogo materialisticni pogled — da obstaja le fizicna snov — pravzaprav ne napoveduje, da bi organizmi kdaj zaceli hrepeneti po smislu. Smisel ni kategorija, ki bi se prilegala atomom. Dejstvo, da vas ta praznina moti in da jo dozivljate kot pomanjkanje, je vsaj namig, da ste zgrajeni za nekaj, cesar trenutno nimate.

Eno od starih hebrejskih besedil to ubesedi z lepo podobo: da je Bog cloveku "v srce polozil vecnost." Krscanska tradicija to bere kot razlago nemira: da je hrepenenje po necem trajnem del cloveske zasnove, ne napaka.

Ustvarjen namerno, ne po nesreci

Krscanstvo se zacne pri trditvi, da je clovek narejen "po Bozji podobi." Ne glede na to, kako to razumemo, je posledica jasna: da ima vsak clovek vrednost, ki je ni podelil uspeh, koristnost ali mnenje drugih. Eden zgodnjih piscev — Pavel — je govoril mnozici filozofov in trdil, da je Bog ljudi razporedil po svetu prav zato, "da bi ga iskali." Iskanje smisla po tej razlagi ni odvec; je del tega, cemu je clovek tukaj.

Ni najprej naloga, ampak namenjenost

Sodobno okolje pogosto namiguje, da si mora clovek smisel ustvariti sam — z uspehom, izkusnjami, s tem, da za sabo nekaj pusti. To je lahko izcrpujoce, ker vse breme lezi na posamezniku. Krscanska trditev je drugacna: smisel ni nekaj, kar morate proizvesti iz nic, ampak nekaj, cemur ste ze namenjeni. Po enem od evangelijskih zapisov je Jezus rekel, da je prisel, da bi imeli ljudje zivljenje "v obilju" — ne le trajanje, ampak polnost. In ko so ga vprasali, kaj je najpomembnejse, je vse skrcil na dvoje: ljubiti Boga in ljubiti bliznjega. Namenjenost, ki jo krscanstvo opise, je torej odnosna, ne storilnostna.

Kaj pa zdaj

Ce to vprasanje postavljate iz praznega obdobja in ne iz radovednosti, se lahko pogovorite. Nas klepet je brezplacen, zaseben in v vasem jeziku. Vi zacnete; koncate, kadar hocete.

Ce ste v hudi stiski ali imate misli, da bi si kaj naredili: Klic v dusevni stiski 01 520 99 00 (vsak dan 17.00-07.00) ali Zaupni telefon Samarijan 116 123 (24 ur, brezplacno).

Od kod to izhaja v Bibliji

• 1 Mojzesova 1,26-27 — clovek, ustvarjen po Bozji podobi
• Efezanom 2,10 — clovek kot nekaj namerno narejenega za nekaj
• Pridigar 3,11 — "v srce jim je polozil vecnost"
• Apostolska dela 17,26-27 — ljudje razporejeni, "da bi ga iskali"
• Janez 10,10 — zivljenje "v obilju", ne le trajanje
• Matej 22,37-39 — vse skrceno na ljubezen do Boga in bliznjega