Ali me Bog ljubi?

Malokdo to vtipka iz radovednosti. Obicajno je zadaj nekaj — obdobje, ko se cutite nevredni, izguba, tih obcutek, da ste na koncu sami, ali pa spomin na to, da vam je nekdo dal vedeti, da niste dovolj. Vprasanje "ali me Bog ljubi?" je pogosto krajsa oblika za "ali sem sploh vreden, da bi me kdo hotel?". Ta stran poskusa to vzeti resno.

Ne potrebujete verskega ozadja, da to preberete. Stran postavi na mizo, kaj krscanstvo dejansko trdi — in vi presodite sami. Na Slovenskem se o taksnih stvareh redko govori na glas; berete lahko sami, v svojem tempu.

Najprej nekaj izrazov

Za bralce brez cerkvenega ozadja:

• Jezus iz Nazareta je bil judovski ucitelj, ki je zivel v prvem stoletju v rimsko zasedeni provinci Judeji. Krscanstvo trdi, da je bil tudi Bog v cloveski podobi. Okoli leta 30 nasega stetja ga je rimska oblast usmrtila s krizanjem.
• Milost je krscanska beseda za neprisluzeno naklonjenost — dobrota, ki je clovek ni zasluzil in je ni mogel zasluziti.
• Greh, v krscanskem pisanju, je sirse stanje neusklajenosti s tem, kaksne naj bi stvari bile.
• Pavel je bil zgodnji krscanski voditelj, ki je pisal sredi prvega stoletja.

Kratek, iskren odgovor

Krscanski odgovor je da — a njegova moc ni v obcutku, ampak v necem konkretnem. Krscanstvo ne trdi, da vas Bog ljubi, ce ste dovolj dobri ali ce se dovolj potrudite. Trdi, da je to ljubezen pokazal v dejanju, preden ste zanjo karkoli naredili — in prav to jo loci od obcutka, ki se z razpolozenjem dviga in pada.

Ljubezen, dokazana z dejanjem, ne z besedo

Vecina ljudi je slisala reci "Bog te ljubi" tolikokrat, da beseda ne pomeni vec veliko. Krscanska trditev je konkretnejsa. Eden zgodnjih piscev — Pavel — je zapisal, da je bila ta ljubezen pokazana na tocno dolocen nacin: da je Jezus umrl za ljudi "ko smo bili se gresni," torej ne potem, ko so se poboljsali, ampak sredi njihovega nereda.

Vrstni red je bistven. Trditev ni: postani vreden, potem bos ljubljen. Trditev je: dejanje je prislo prvo, ko za to se ni bilo nobenega razloga na vasi strani.

Ni pogojena z vasim stanjem

Zaradi tega vrstnega reda krscanstvo trdi nekaj, kar sram tezko sprejme: da ta ljubezen ni odvisna od tega, kako se pocutite ali kako ste ravnali. Isti Pavel je nastel vrsto stvari — smrt, zivljenje, strah pred prihodnostjo, lastne napake — in zapisal, da nobena od njih cloveka ne more "loci od Bozje ljubezni." Ne pravi, da se ne bo nikoli slaba, ampak da ta ljubezen ne izgine, ko izginete iz nje vi.

To je drugacna vrsta trditve od tolazbe. Tolazba pravi: pocuti se bolje. Ta trditev pravi: to ne visi na tem, kako se pocutis.

Ni le splosna, ampak osebna

Pogosto se zdi, da Bog morda ljubi svet na sploh, tebe posamic pa je spregledal. Eno od starih hebrejskih besedil, ki jih krscanstvo prevzema, gre proti temu obcutku s presenetljivo podobo: opise Boga, ki se nad svojim clovekom "veseli s petjem." Ne prenasa ga, ne tolerira — veseli se ga. Krscanska tradicija to bere kot namerno osebno podobo: ne razredcen odnos do mnozice, ampak veselje nad posameznikom.

Po enem od evangelijskih zapisov je Jezus rekel, da tistega, ki pride k njemu, "ne bo vrgel ven." Krscanska tradicija to bere kot obljubo, ki ne dela izjem glede na to, kaksen clovek pride.

Kaj pa zdaj

Ce vprasanje nosite iz konkretne rane in bi radi, da nekdo prisluhne, se lahko pogovorite. Nas klepet je brezplacen, zaseben in v vasem jeziku. Ni vam treba biti verni. Vi zacnete; koncate, kadar hocete.

Od kod to izhaja v Bibliji

• Rimljanom 5,8 — ljubezen pokazana, ko so bili ljudje se sredi nereda
• Janez 3,16 — jedro krscanskega sporocila v enem stavku
• 1. Janezovo 4,9-10 — ljubezen, ki zacne pri Bogu, ne pri nas
• Sofonija 3,17 — Bog se nad svojim clovekom veseli s petjem
• Rimljanom 8,38-39 — nic ne more loci cloveka od Bozje ljubezni
• Janez 6,37 — tistega, ki pride, ne bo vrgel ven