Ali mi Bog lahko odpusti, kar sem storil?

Vecina ljudi, ki to vtipka, ne sprasuje na sploh. V mislih imate nekaj dolocenega — dejanje, ravnanje, obdobje — nekaj, kar nosite s seboj in kar se ne izbrise, ceprav je morda minilo ze veliko casa. Vprasanje ni filozofsko. Je osebno, in verjetno boli. Ta stran ga ne bo obravnavala abstraktno.

Ne potrebujete verskega ozadja, da to preberete. Stran opise, kaj krscanska tradicija dejansko trdi o odpuscanju — in vi presodite sami. Na Slovenskem je vera pogosto zasebna stvar, in nihce ne pricakuje, da boste to, kar nosite, komu razkrili. Berete lahko sami, v svojem tempu.

Najprej nekaj izrazov

Za bralce brez cerkvenega ozadja:

• Jezus iz Nazareta je bil judovski ucitelj, ki je zivel v prvem stoletju v rimsko zasedeni provinci Judeji. Krscanstvo trdi, da je bil tudi Bog v cloveski podobi. Okoli leta 30 nasega stetja ga je rimska oblast usmrtila s krizanjem.
• Greh, v krscanskem pisanju, ni le porednost. Je sirse stanje neusklajenosti s tem, kaksne naj bi stvari bile — in konkretna dejanja, ki iz tega izhajajo.
• Milost je krscanska beseda za neprisluzeno naklonjenost — dobrota, ki je clovek ni zasluzil in je ni mogel zasluziti.
• Pavel je bil zgodnji krscanski voditelj, ki je pisal sredi prvega stoletja. Preden je postal kristjan, je kristjane preganjal in je bil pri tem soudelezen tudi pri smrti.

Kratek, iskren odgovor

Krscanstvo trdi, da odpuscanje ni odvisno od tega, kako hudo je bilo tisto, kar ste storili. Ni lestvice, na kateri nekatera dejanja padejo cez rob. Trditev je, da je odpuscanje mozno prav zato, ker ni odvisno od vas — ne od tega, da bi bilo dovolj majhno, ne od tega, da bi ga izravnali.

Odpuscanje ni zanikanje, da je bilo hudo

Prva stvar, ki jo je vredno povedati: krscanska tradicija odpuscanja ne zamenjuje z izgovarjanjem. Ne pravi, da tisto, kar ste storili, ni bilo tako hudo. Ravno nasprotno — vztraja, da je bilo resnicno, da je pustilo sled, da ni bilo nic. Odpuscanje po tej razlagi ni brisanje, kot da se ni zgodilo, ampak nekaj drugega: da tisto dejanje ne doloca vec vasega polozaja pred Bogom.

To je pomembno, ker ponaredek odpuscanja — "nic hudega, pozabi" — ne prime tam, kjer je resnicno hudo. Krscanska trditev je vecja od tega.

Merilo ni velikost dejanja

Eden zgodnjih krscanskih piscev — Pavel — je o sebi zapisal nekaj nenavadnega. Sebe je imenoval, dobesedno, prvega med tistimi, ki so ravnali narobe, in dodal, da je bil ravno zato izbran za primer: da bi se na njem videlo, kako dalec sega potrpezljivost. Clovek, ki je bil soudelezen pri preganjanju in smrti, je torej postal eden glavnih glasov gibanja, ne kljub svoji preteklosti, ampak z njo pred ocmi.

Krscanska tradicija to bere kot dokaz nacela: ce je odpuscanje doseglo njega, potem merilo ni velikost dejanja. Ni krivde, ki bi bila prevelika, ker odpuscanje ne deluje tako, da bi tehtalo.

Kako dalec gre po tej trditvi

Eden od starih hebrejskih pesniskih besedil, ki jih krscanstvo prevzema, opise obseg odpuscanja s prostorsko podobo: da Bog odmakne prestopke tako dalec, "kakor je vzhod oddaljen od zahoda." Ne kolikor sever od juga — kar je merljivo — ampak vzhod od zahoda, kar nima konca. Krscanska tradicija to bere kot namerno podobo za nekaj, kar se ne da izmeriti nazaj.

Drug prizor, iz zapisa o Jezusovi usmrtitvi, gre se dlje. Ob njem je bil usmrcen obsojenec, ki se je v zadnjih urah obrnil k njemu. Po tem zapisu mu Jezus ni narocil, naj najprej popravi svoje zivljenje — za to ni bilo casa — ampak mu je obljubil, da bo se isti dan z njim. Krscanska tradicija to bere kot skrajni primer: odpuscanje, ki pride prepozno, da bi ga clovek se izravnal, in vseeno pride.

Ni obrazca, a je smer

Krscanstvo tega ne veze na tocno dolocene besede. Prvi korak, ki ga tradicija opisuje, je iskrenost — priznati, kaj je bilo, brez olepsevanja in brez samobicanja. Eden zgodnjih piscev je zapisal, da ce clovek to prizna, se srecuje z zvestobo, ne z zavrnitvijo. Ni obrazca; je obrat.

Kaj pa zdaj

Ce nosite nekaj konkretnega in bi radi, da nekdo prisluhne, ne da bi vas sodil, se lahko pogovorite. Nas klepet je brezplacen, zaseben in v vasem jeziku. Ni vam treba nicesar razkriti, cesar nocete. Vi zacnete; koncate, kadar hocete.

Od kod to izhaja v Bibliji

• Rimljanom 5,8 — Jezus umre za ljudi, ko so se sredi nereda
• 1. Janezovo 1,9 — priznanje se srecuje z zvestobo, ne z zavrnitvijo
• Psalm 103,11-12 — prestopki odmaknjeni kakor vzhod od zahoda
• Izaija 1,18 — podoba popolne ocistitve
• Luka 23,42-43 — obsojenec ob Jezusu in obljuba istega dne
• 1. Timoteju 1,15-16 — Pavel o sebi kot primeru, kako dalec sega potrpezljivost