Zakaj Bog dopusca trpljenje?

Vecina ljudi, ki to vtipka, ne isce filozofskega predavanja. Nekaj se je zgodilo — vam ali nekomu, ki vam je blizu — in beseda trpljenje je edina, ki se prilega. Ce ste tukaj iz taksnega kraja, to najprej priznajmo: vprasanje ni akademsko in ta stran ga ne bo obravnavala, kot da je.

Ne potrebujete verskega ozadja, da to preberete. Stran postavi na mizo, kaj krscanstvo o trpljenju dejansko trdi — in kar je enako pomembno, cesa ne obljublja. Vi presodite sami.

Najprej nekaj izrazov

Za bralce brez cerkvenega ozadja:

• Jezus iz Nazareta je bil judovski ucitelj, ki je zivel v prvem stoletju v rimsko zasedeni provinci Judeji. Krscanstvo trdi, da je bil tudi Bog v cloveski podobi. Okoli leta 30 nasega stetja ga je rimska oblast usmrtila z nacinom usmrtitve, imenovanim krizanje.
• Evangeliji so stiri kratki zivljenjepisi Jezusovega zivljenja — Matej, Marko, Luka in Janez.
• Vstajenje je krscanska trditev, da so Jezusa po usmrtitvi tri dni pozneje vec pric videlo zivega.
• Pavel je bil zgodnji krscanski voditelj, ki je pisal sredi prvega stoletja.

Kratek, iskren odgovor

Krscanstvo nima cistega filozofskega odgovora, ki bi trpljenje pojasnil po tockah. Ima nekaj drugega in nenavadnega: trditev, da Bog trpljenja ni razlozil od zunaj, ampak je vanj sam stopil. To ne odgovori na vprasanje zakaj; premakne pa vprasanje, kje je v vsem tem Bog.

Kar krscanstvo ne obljublja

Vredno je zaceti z odstranjevanjem. Krscanstvo ne obljublja, da vernim ne bo hudo, in ne trdi, da je vsako trpljenje skrit blagoslov ali del jasnega nacrta, ki ga bomo nekoc razumeli. Take fraze so pogoste in pogosto ranijo. Krscansko izrocilo pravzaprav vsebuje nasprotje — glasove, ki Bogu naravnost ocitajo, da molci in ne ukrepa, ohranjene kot del svetega besedila. Vprasanje o trpljenju torej ni tuje veri; ze znotraj nje je izreceno.

Bog, ki ni ostal zunaj bolecine

Srce krscanskega odgovora ni razlaga, ampak prizor. Po enem od evangelijskih zapisov je Jezus stal ob grobu prijatelja in jokal — celo ceprav naj bi ga, kot pravi isto besedilo, cez trenutek obudil. Ne le, da ni bil brezbrizen; jokal je. Krscanska tradicija to bere kot sliko Boga, ki ob bolecini ne ostane hladen in oddaljen, ampak je vanjo vpleten.

To se zaostri na krizu. Krscanska trditev je, da je oseba, za katero pravi, da je Bog v cloveski podobi, sama presla skozi izdajo, muke in smrt. Kar Bog ponuja trpecemu, torej po tej razlagi ni razlaga z varne razdalje, ampak nekdo, ki je bil sam tam.

Sedanje stanje ni koncno stanje

Krscanstvo trpljenja ne razglasa za trajno. Pavel je pisal, da celotno stvarstvo "vzdihuje" kakor v porodnih bolecinah — trpi torej, a kot nekaj, kar se steka k prenovi, ne k praznini. In zadnja knjiga Biblije opise koncno sliko ne kot beg iz sveta, ampak kot svet, ozdravljen: kraj, kjer Bog "obrise vsako solzo z njihovih oci" in kjer "smrti ne bo vec."

Slika ni, da bi bilo trpljenje pojasnjeno stran kot nepomembno. Slika je, da Bog osebno obrise solze. To je konkretna gesta, ne metafizicni argument.

Kaj pa zdaj

Ce to berete iz sveze situacije in potrebujete besede, ki ne prihajajo iz ucbenika, se lahko pogovorite. Nas klepet je brezplacen, zaseben in v vasem jeziku. Ni vam treba biti verni, ni vam treba zavzeti stalisca, ni vam treba nicesar pripraviti. Vi zacnete; koncate, kadar hocete.

Ce ste v hudi stiski ali imate misli, da bi si kaj naredili: Klic v dusevni stiski 01 520 99 00 (vsak dan 17.00-07.00) ali Zaupni telefon Samarijan 116 123 (24 ur, brezplacno).

Od kod to izhaja v Bibliji

• Janez 11,33-35 — Jezus joka ob grobu prijatelja
• Rimljanom 8,18-22 — vse stvarstvo kakor v porodnih bolecinah
• Psalm 34,18 — "Gospod je blizu tistim, ki so strtega srca"
• 2. Korincanom 1,3-4 — tolazba, ki se prenasa naprej
• 1. Korincanom 15,20-26 — "zadnji sovraznik, ki bo unicen, je smrt"
• Razodetje 21,3-4 — "obrisal bo vsako solzo z njihovih oci"